1. 1. 13

2013

Prva objava v novem letu. 
Da stisnem in spredalčkam vse objave v en oz. dva predala na desni. 
Vidim, da se je prav porimalo število objav v lanskem in pred lanskem letu :)
V prvi letošnji objavi bom nadaljevala z mislijo na včerajšni dan, ki smo ga že kar tradicionalno zgodaj zjutraj preživeli na vrhu Matajurja. Jaz, moj D, moj tata in mlajša hči.
Da so sončni vzhodi nekaj posebnega prav z vrha gora sem prvič brala prav od Ruth na njenem blogu Kdor zaseje vrt zaseje ljubezen, ki ga bom enako kot mnogi drugi zelo pogrešala.  Moje obvezno dnevno čtivo, spravljeno v mojih zaznamkih. Res je zanimivo in posebno, kako se bralci na prav poseben in ne le na navidezen način med seboj povežemo in se nas izguba človeka dotakne. Ker ne gre za filmsko zgodbo ampak za resničnost. 
Včeraj sem se na vrhu hriba spomnila mini pesmice našega velikega pesnika Toneta Pavčka, ki sem jo danes poiskala na spletu in s katero želim vse nas pospremiti v to naše novo leto!

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš sence. 
(Tone Pavček)



Ni komentarjev:

Objavite komentar