Julijski sprehod. Sedmi sprehod v sedmem mesecu.
Sprehod ob morju, ob obali, po skalah in rdeči zemlji.
Bil je oblačen dan po nočnem dežju. Opazovala sem morje.
Bilo je skrivnostno, še bolj veliko in globoko.
Bil je to naš zadnji dan na morju in pričel je pihati severnik. Postajalo je vedno bolj hladno in le še morje ob Istri je ostajalo še naprej toplo.
Mali je skakal po skalah, ki so bile kot iz drugega planeta. Nono je vedno bolj zeblo.
Morje se je penilo ob skalah in pomislila sem na tisto zgodbo male morske deklice, ki se je za kazen spremenila v morsko peno. Spomnila sem se, da imam doma v svoji škatli HDP urezane dve deklici, ki čakata, da ju sešijem.
Zemlja je bila premočena in na japonke se nam je na debelo lepilo blato.
Dežne kapljice so puščale sledi vsepovsod na rastlinju in sonce, ki je
bilo visoko in daleč za oblaki ni imelo možnosti, da bi jih posušilo.
Zapomnila sem si barvno kombinacijo sive in oker - rumeni mah na sivi skali. Kot belo in rumeno zlato.
Lep sprehod. Spokojen. Miren. Vetroven. Poseben. Nenavadno poletno hladen. V bistvu prav čudovit.
Res krasen sprehod. In morje po dežju še bolj diši....
OdgovoriIzbrišiKrasen sprehod. Upam, da ste imeli tudi kaj sončka :)
OdgovoriIzbriši