31. 05. 16

31/31

Zadnja majska objava. Enaintrideseta od enaintridesetih.
Prvo smo začeli z muziko, rokenrolom, 
in tudi končujemo z muziko. 
S takšno, kot se za maj spodobi - zmagovito, borbeno, če hočete uporniško, revolucionarno, rdečo,
da bomo vsi pomnili, da te pesmi ne pojejo samo Kombinatke!
Zaigrali in zapeli so jo mnogi v sredini letošnjega maja, sredi Pariza.

Čao, maj. 

Bella Ciao,
15 mai 2016 sur la place de la République à Paris. Extrait de la Captation Debout.



30. 05. 16

Sedemnajst

Sedemnajst.
Sama se je naučila brati. Iz starega Cicibana se je naučila vse črke, ki so stale v koloni in bile narisane v obliki avtomobila, banane, copate... V petem razredu je med počitnicami prebrala vse Harry Potterje. Letos jeseni, v svojem osemnajstem,  bo šla v London pogledat gledališko predstavo in nadaljevanje sage. Ker se je prijavila v VIP in je imela srečo, da je sploh prišla do kart. Tudi darilo in "starševsko dovoljenje" za rojstni dan.
Stalno bere. In zbira knjige.
Tudi poezijo. Za šolski letni bilten je napisala par pesmi. Ni mi jih še pokazala.

Namesto čokolatinov sem ji podarila knjigo pesmi, ki je zapakirana enako lepo kot čokoladni pralineji.  V njej so čudovite pesmi in čudovite slike. Ciril Zlobec in njegova najlepša Ljubezen, čudež duše in telesa.

Danes sem se spomnila  intervjuja s publicistom Boštjanom Videmškom, ki sem ga poslušala nedavno po radiu  in poiskala njegovo misel, ki sem si jo takrat zabeležila. 

"Idealen bralec je  17 let star bralec ali bralka, ki ima odprto srce in ni ideološko oprečen tako ali drugače. Nima utrjenim mnenj o vsem. Išče toplo, zvedavo, čuteče se, išče neko resnico in gradi svojo samopodobo v odnosu do sveta in ne v odnosu do ogledala."  (Boštjan Videmšek)


Draga hčera in vsi ostali dijaki in gimnazijci v drugem razredu, sedemnajstletniki, kako prav je da vas imamo in kako pomembni ste, da ste prav takšni kot ste. Iskajoči, čuteči, morda kdaj samosvoji a kritični. Pomnite vaših sedemnajst in se večno po malem malo vračajte k njim.


29. 05. 16

v majskih rožcah

Inserti na dan nedelje, ko se maj bliža k koncu in z njim moje dnevne objave.
Ustvarjalne inspiracije izpred ducat majskih dni nazaj.
Toaletke M. 
DSC_9791


DSC_9799


DSC_9693






28. 05. 16

zadnja majska sobota

Senca drevoreda je vedno bolj gosta. Nadiža se ogreva. Nekateri brodijo, drugi hladimo ožilje nog, eni celo plavajo -  Tamali je izvedel, da ima baje 18 stopinj in sitnari, naj greva domov po kopalke... Pred tem smo šli v Breginj pogledat vajo Potres, kjer je bil najbolj zanimiv vojaški helikopter, ki smo si ga ogledali  od zunaj in znotraj.
Sončen, vroč dan je za nami, opazila sem veliko opečenih ljudi, turisti uživajo na kolesih, v padalih, na Soči, že sedaj jih je ogromno.
Zadnjo majsko soboto smo zaključili z ogledom koncerta harmonikarskega orkestra glasbene šole, kjer igra naša Tamala. Glasba je ujela dinamiko in tempo lepega dneva in ga delila z našim počutjem.




27. 05. 16

majsko cvetje

Majske kraljice so zagotovo vrtnice, ki so v tem času še vse zdrave in najbolj cvetoče. Opazujem jih vsepovsod in iščem najlepše. Avgusta bom prosila za rez ali dva in jih potaknila. Dostikrat mi uspe.

Takrat bom redčila tudi temno modre mega velike, čudovite močno temno modre bradate perunike, hudo dišeče nageljčke, ki običajno rastejo na skalnjaku, temno in svetle rozaste potonike, ki bodo pravkar zacvetele, rumene -  hudo dišeče iriske, ki jim ne vem točnega imena in če hočete tudi gozdne jagode :) . Te so se razrasle po vseh kotičkih vrta in večkrat napodim otroke iz soseščine na naš vrt, da jih popasejo.

Če bi želel kdo majsko cvetje naj me pocuka avgusta, za vsak slučaj pa se lahko tudi vpiše  spodaj v komentar. Menjam za cvetje ali kaj drugega - takrat, v avgustu, v jeseni. In to je šele 1. taka swaparska objava. Sledijo še druge - sproti.

S cvetočo objavo se pridružijem Zgodbam z vrta, ki združuje vse ljubiteljice in nekatere mnogo bolj pridne vrtne nadebudneže kot sem sama. Gotovo se bomo našle tudi v swapih rastlin, semen, morda pridelkov, kdo ve.












26. 05. 16

Mamina torbica

Na to objavo sem kar malo pozabila. Mama že nekaj časa za krajše poti na lepše uporablja novo torbico, ki sem jo sešila že za njen aprilski rojstni dan.
Pred tem je uporabljala eno staro staro torbico, narejeno pred davnimi časi v kvazi patchwork tehniki. Saj ta je bila na začetku še kar lepa in zanimiva, a do danes je ta zbledela in na kratko povedano en velik špot. Zato sem novo trobico zamenjala za tastaro,... ker za prenašat solato in posode od moje do njene hiše bo že dobila novo in tudi za to pač ni več primerna. 

Torbica ima en velik žep na zadrgo v kateri se skriva več žepkov za svinčnik, robčke, kremo za roke in sudoku blokec - to mora bit,.. oba z očetom sta vsak enkrat, eden bolj drugi manj mahnjena na številke v kvadratkih. 
Zunaj je še še en žepek za telefon, znotraj pa še en tak bolj globok žep primeren za zložljiv dežnik ali malo plastenko vode. 
Gotovo ta model torbice ne bo zadnji. Ponovim, ziher.
DSC_9173 


DSC_9171

DSC_9172

DSC_9169

DSC_9167

DSC_9166

DSC_9174

DSC_9163

25. 05. 16

Visoka pesem za poseben dan

Lep dan mladosti vam želim!


Mi2 - Visoka pesem

Visoka pesem

Saj ne vem kak bi začel tole moje potovanje
skozi temo zrem v neke čudne sanje
iz tišine, iz črnine in globine
zbudi me prvi vdih z občutkom bolečine.
Pride slika, zvok priplava iz daljave
topla odeja, nos pobožajo vonjave
v roki je toplina, tvoja dlan jo stiska k sebi
daj ne joči, vidiš da prihajam k tebi.
Daš mi piti in otreš mi kapljo sline
trudno ti pomignem za požirek vina
v sobo stopajo vsi moji, me objemajo, bodrijo
spet je noč in radio igra mi mojo melodijo.
Z vsakim dnem sem boljši, sam se vstanem, oblečem
zbogom bergle in kateter, ščijem in sem srečen
na obletnici mi vnuk opeva vse mejnike
ko na zidu powerpoint predvaja neke stare slike.
Upam spit mal več, z vsako kupco sem bolj trezen
in pod noč, ko se zbudim, sem vedno majčkeno nalezen
penzija prihaja, cene zlagoma kopnijo
drug za drugim mi prijatelji ponovno oživijo.
Ne le oni, žal iz groba dvignejo barabo
ki nam bo zdaj še desetletja sral na glavo
ej glupost človeška, res nimaš meje
ampak jaz sem zopet živ in to je to kar šteje.

Na moj prvi dan v službi se objemamo, slavimo
v startu mam fajn položaj, mi dajo odpravnino
ti deluješ vedno mlajše, že se ljubiva v mraku
skočiva s padalom in obiščeva Monako.
Prvi špil našega benda je v razprodani hali
narod poje vse komade, kot bi jih od nekdaj znali
cvet novinark nas oblega, naskakuje
še komerc programi nas vrte kot kake tuje.
Deca pridejo domov, spet vozim karavana
naš Runo izkoplje kup kosti, leta zakopanih
od tujcev kupimo par bank, zapufanih nad mero
za dobrobit nas vseh Gianni zaključi kariero.
Hodim v gorco, ob nedeljah tarokiram
kmal po zimi imam trgatev, parkrat letno demonstriram
dan državnosti slavim z na pol obešeno zastavo
v opomin na čas, ko smo si zjebali državo.
Pleša upada, mišice se mi krepijo
zmir manj plomb imam in skoraj nulto dioptrijo
ti se še kar mladiš, pogosteje te vzamem
nov album gre v promet za med še preden ga posnamemo.
Brezposelnost kopni, tajkuni vračajo kredite
industrija raste, afere so prikrite
Amerika še vedno po svetu dela sranje
za hčerko pride sin, zdaj misliva le nanju.

Tazadnji del poti je valjda najbolj lep, brezbrižen
ni panike, ni bolečin, če že, pa hitro minejo
študentska soba je moj dom, praznina v moji glavi
s sosedom ustanovima bend in sanjava o slavi.
Po kratki vojni pot lastne države je končana
zgubimo samostojnost a dobimo pol Jadrana
spet imamo dobro muziko in v košarki slavimo
ni demokracije, se pa dosti več smejimo.
Spijem lahko, kolko hočem, pa še funkcioniram
vsak dan v istih kavbojkah, pa se sploh ne sekiram
dol mi visi za inflacijo, okolje
al se prav reče oljčno ali pač olivno olje.
Čas pa drvi z nezaslišano brzino
pade sneg, pade Križaj, pade poljub pred kinom
moja starša, vitka, mlada, se mi zdita grozno stara
in za rojstni dan je tu prva akustična kitara.
Žoga pri pouku, Alan Ford v šolski torbi
bolj, kakor učiteljem, verjamem Riblji čorbi. na Mundialu v Španiji smo v vlogi favoritov
da ohranil bi nam mir se prebudi naš Tito.
Nemir pred odraščanjem zamenja smeh otroški
stopim iz tricikla, že ves dan visim na joški
na koncu zlezem tja kamor pošiljamo se z bendom
kot vsaka dobra stvar se vse zaključi s happy endom

24. 05. 16

Čokolada iz konoplja.net

Iz službe sem prišla sitna, pmsjevsko nastrojena. Doma v nabiralniku dobim bel listek pošte – priporočeno pismo. Potiho zakolnem, le kaj je to. Davkarija?  Radarska slikca? Parking v Ljubljani? Tavelika in dijaški?
Ne da mi miru in odletim do pošte. Odleže mi in zdi se mi, da se nasmejem, ko podpisujem v poštno knjižico.
Paketič in v njem -  Moja čokolada. Postajam dobre volje in se smejim paniki pred desetimi minutami. 
V paketku je ena prav posebna čokolada -   čokolada s konopljinimi semeni. Ponovno nasmeh in moje počutje je popolno nasprotje počutju izpred četrt ure nazaj.
Usedem se za mizo, si nalomim  čokolade. Sama sem, vsi so se nekam zgubili in nenevaden mir je v hiši. Jem čokolado. Zlagam jo v kupčke. Dobra je. Drobna konopljina semena, ki so posuta po vrhu  pokajo v ustih kot tiste otroške pokalice, ki jih imajo mulci v nekih vrečkah cukra. Zabavno.  Čokolada je mlečna, dobra, semen ni preveč, ravno prav. Še en košček. Serotinin deluje. Počutim se dobro, zadovoljno, srečno, ker pošiljka ni bila nebesno modre barve.

Pomislim na konopljo in njeno  slabšo varianto, ki jo imamo vsi v glavah v prvem planu.  Na ovitku ni narisana tista prelestna zelena rastlina z lepimi listi, ki bi komot bila okrasna roža. 
Spomnim se dogodka, ko sem enkrat v bio trgovini hotela kupiti konopljino čokolado, na katerem je bil narisan velik zeleni list. Hčeri sta me istočasno pogledali hudo čudno in se tako naglas zgrozili, da se je še trgovka smejala a se delala, da se ukvarja z nečim drugim.  »Mama, a je vse uredu s tabo? Saj bo mama, saj bo...« Nisem izgubljam časa o tem, da bi jim razlagala, da je to seveda neka druga konoplja, da je v prodaji vse legalno, da itak ne smejo prodajati izdelkov s kakršnim koli THCjem...

Ponovno vzamem v usta nov košček. Zlagam koščke čokolade in sestavljam tihožitje. 
Spomnim se, kako sem poleti v hčerkini knjigi dobila slednik zelenega lista prelestne rastline, da me je kar streslo... No, na koncu je bil to velik list industrijske konoplje, ki v velikih poljih raste po Dolenjskem,  kjer so se potepali s skavti. Pokazala mi je filmček  - foto sešn v zelenem polju, ki zgleda prav fascinantno. 

Pojem že nevemkateri košček in uživam v miru. Paše. Sedaj sem okej, nič več sitna. Nekaj zadnjih koščkov zložim na krožniček in ga pustim na polici. Tam me preseneti naslednji dan. V ustih spet pokajo in hrustajo semena. To je čokolada, ki preganja sitnost, si rečem in vse spet štima, tako kot je prav.






23. 05. 16

M Medium toaletka

Ker se je vreme začasno skisalo bo še nekaj časa za take ustvarjalne reči.  No, ta je pravzaprav iz časa enga deževja nazaj, danes so v delu ene druge, ki pa so prav tako v M, medium, srednji verziji, z dodatnim zunanjim žepkom.

DSC_9686


DSC_9685


DSC_9684


DSC_9683

22. 05. 16

nedeljski tea party

Tamalo sem vprašala še kakšen naslov naj dam objavi, ...potem ko mi je prijazno prišparala in naložila fotke, ki so šle njenim frendom kot snapchat.

Slučajno sem naletela, ko je čičkala in barvala po ekrančku telefona in sem jo vprašala le kaj počne,.. približala sem se in se itak krohotala, maček pa se je od mojega smeha premaknil in mežikal, pa se ni prebudil.
Ja, taka fajn nedelja je mimo, vpliv polne lune gotovo še deluje.





21. 05. 16

od petka do sobote

Od včeraj do danes.
Od večera do večera.
Od plohe v centru Ljubljane, do danes od sonca opečenih rok. (jogurt še kako lepo hladi in pomaga)
Od stojnic "Odprte kuhne", do skavtskega piknika.
Od centra glavnega mesta do vasi ob Soči, ki ima enako ime.
Od Ibsena in odlične igre Mateja Puca večer nazaj, do današnjega ogleda in predstavitve poslikav Toneta Kralja.










20. 05. 16

Ibsen

Vedno ko je šla hčera v gledališče, sem ji rekla:"oo, to bi šla pa tudi jaz gledat".
Ker ni imela družbe in si je močno želela ogledati zadnjo ponovitev v sezoni in je hkrati v poznem večeru rabila prevoz iz Ljubljane, mi je rekla: "tokrat se ti bo uresničila želja in greš z mano".

19. 05. 16

Turnir v času majskega dežja




Majski dež v lužah dela balončke, tako močno pada.
Pod večer se v njih svetijo sivi oblaki.
Luže, ogledala oblakov.  
A še pomnite, kako je lahko majsko sonce vroče?
Nekje daleč zgoraj je, oblaki so močno gosti. 
Vrt se cmeri, ker ga noben ne obda.
Šivam v nežnih barvah.
Model S. Small.
Turnir za male toaletke v času majskega dežja.

DSC_9698

DSC_9710
DSC_9697

18. 05. 16

Gostja 2 od 3 - Ustvarjalni ostanki kosov blaga

Eli, druga gostja moje igrice. Ustvarjalnih ostankov blaga je bila vesela tudi ona, ki še nima spletne strani, bloga. Verjamem in upam, da ji bomo lahko kdaj sledili tudi tako.
Eli je zapisala:
Pozdravljena! Zbiram koščke različnega blaga, želim si sestavit vsaj eno sliko -precej veliko- v art tehniki. Vmes pa nastajajo razne drobne stvari..torbice, nadprti, blazine, kakšna drobižnica, toaletka.. Naudušena sem nad tvojim blogom, hvala, ker ga pišeš. Eli

In jaz sem ji zapisala:  
Draga Eli, veš da je art slika tudi moja želja? Sama imam v mislih čisto majhno, ti kar veliko.  Mogoče si mi dala  nov izziv, bomo videli. Želim videti tvojo, tudi tukaj.

Še kako sem vesela, da sem spoznala novo prijateljico, sledilko na blogu, umetnico, ki obvlada tehniko, ki jo vedno občudujem in bi jo rada znala vsaj v najnižjih osnovah. Ko mi je poslala delovne fotografije sem obstala odprtih ust.  V meni se je še bolj porodila velika želja, da se tudi sama preizkusim.
Neverjetno, kaj se lahko ustvari iz kosov blaga, ostankov, morda reciklaže.  Res sem navdušena in vesela, da njene delovne stvaritve in dokončano toaletko v tej tehniki pokažem in delim tudi tukaj.
Verjamem, da bo enkrat dokončana tudi art slika in obljubila mi je, da jo bom lahko pokazala tudi tukaj.
 Kako lepo je poznati takšne ljudi in brati, da jih tudi moji zapisi spravijo in poženejo v ustvarjalni zanos. Vesela sem za vas, za Eli in mnoge druge.





17. 05. 16

Torbe L+

Moje velike torbe, v priljubljenem modelu, ki je velik za L+, zato naj bo razpoznaven po tej oznaki.

Utrinki iz zadnjega prvomajskega challangerja. Nastalo jih je 5 in še ena toaletka zraven. Pravzaprav je nastalo v podaljšku še kar nekaj toaletk, nekatere v S in M modelu sem že pokazala v nekaj objavah nazaj, nekaj jih pa še pride :)
Torbe bodo odromale za darila teti, sestri, prijateljicam in tudi takim, ki so jim moje torbe in kombinacije izborov blaga še posebej všeč.

DSC_9663

DSC_9660

DSC_9655

DSC_9647

DSC_9639

DSC_9631

DSC_9587

DSC_9583

DSC_9596